Monsanto, gensko spremenjeni organizmi (GSO), transgene rastline, genski inženiring ... besede, ki marsikateremu povzročajo nelagodje in bes, a GSO-ji so z nami že stoletja, če ne kar tisočletja. Povzetki intervjuja s profesorjem Borutom Bohanecom o gensko spremenjenih organizmih (GSO):

• Skoraj ne poznam znanstvenika v Evropi, ki bi se ukvarjal z žlahtenjem rastlin in bi tehnologiji genskega manipuliranja rastlin kakor koli nasprotoval. Stroka je tu izrecno enotna, kar je v znanosti prej redkost kot pravilo.
  
• Številne organizacije so zelo zainteresirane, da širijo strah pred GSO-jem, saj pomembnih lastnih uspehov nimajo, strah pa se dobro prodaja. S hrano je ljudi zelo preprosto strašiti.
• Gensko spremenjeno hrano jemo že tisočletja: zelje, cvetača, ohrovt … izvirajo iz iste prednice, pri čemer so za križanje poskrbeli že stari Rimljani, paradižnik je bil ob prihodu v Evropo rumen in s toksičnimi listi, korenje na začetku belo … Križanje - torej gensko preurejanje - je osnova vseh postopkov.
  
• Če imate jablano neke nove sorte, boste morda našli neko različico te sorte, ki bo namesto rumene bolj rdeče obarvana. To je spontana mutacija, ki je nastala izmed tisočev rastlin, vi pa ste po naključju našli eno. In bi jo morda klonsko razmnožili in s tem ustvarili novo sorto. Veliko vodilnih sort ima, recimo, takšne različice. Ampak tu gre kot rečeno za naključje. Če bi želeli v obstoječo sorto jablane dodati gen – recimo za preprečitev porjavitve krhljev, pa četudi iz druge vrste jablane, a z metodo genske transformacije, je pa to takoj nesprejemljivo. Čemu?
• Pri GSO gre za modifikacije posameznih genov. Preprosto rečeno: neki gen se izolira v rastlino, kjer povzroča neko novo lastnost. Lahko pa je cilj GSO tudi izključitev delovanja kakega škodljivega gena. Recimo, če je neka rastlina alergena in vemo, kateri gen povzroča to alergijo, potem lahko delovanje tega gena z dodatno vključenim genom utišamo. To znamo že kar nekaj časa in tudi konkretni primeri so že uspeli pri več rastlinskih vrstah. Ampak zaradi odpora javnosti ni nobena izmed njih v pridelavi. Bi pa lahko bila.
  
• Prav GSO rastline omogočajo ekološko pridelavo, saj če bi želeli res ekološko pridelovati, bi morali uporabljati sodobne sorte, ki jih ni treba škropiti. To, kar zdaj prodajajo kot ekološko kmetijstvo, je mnogokrat prav z ekologijo krepko skregano. Prihajajo nove sorte, ki bodo zaradi genske transformacije potrebovale manj dušika in manj fosforja, ki nista poceni in se izpirata iz tal, zaradi česar povzročata evtrofikacijo jezer in rek oz. po domače cvetenje. Druga novost so, recimo, sorte, ki bodo odporne proti zmrzali in nizkim temperaturam ter rastline, ki bodo odporne proti suši.
• "Laična javnost" je predvsem dezinformirana. Namreč javnost vse te informacije izve praktično v celoti prek medijev, v katerih pa je o gensko spremenjeni hrani pravzaprav mnogo vesti, vendar so redke tiste, ko o tej ali oni novosti poročamo znanstveniki.
• Ne razumem trditve, da GSO-ji pomenijo grožnjo biodiverziteti. Kako lahko sorta, ki ima dodan en ali več genov, zmanjšuje biodiverziteto? Lahko jo kvečjemu zveča. Če vrtnice nimajo gena za modro barvo in ga zdaj zaradi vgrajenih genov iz druge vrste imajo, je torej ta vrsta zdaj bolj raznovrstna in ne manj.
• Kar se tiče Monsanta, ta odločno zatrjuje, da ni nikoli tožil kmeta, ki bi imel na svojih poljih naključno primes njihovega licenčnega semena. V Sloveniji je ta zgodba znana iz nastopa kanadskega veleposestnika Percyja Schmeiserja v državnem svetu. Ta je na vseh treh stopnjah na sodišču tožbo izgubil, ker so mu dokazali, da ni šlo za naključno primes, ampak je seme oljne ogrščice namenoma zmešal, posejal in razmnoževal, čeprav za to ni želel plačati licenčnine. Edino, kar kaže ob omenjanju velikih podjetij zares izpostaviti, je njihov skoraj monopolen položaj na trgu, za katerega pa niso toliko zaslužni sami kot mnogo predrage državne regulative.
• Evropska javnost - npr. kmetje ali vrtičkarji ali pa jaz kot uporabnik - nima nobene možnosti dobiti lastne izkušnje, denimo z nakupom gensko spremenjene hrane ali s setvijo GS-posevka.
  
• Ne poznam nobene posebne nevarnosti, ki bi bila kakor koli drugačna od siceršnjih metod genskega spreminjanja s siceršnjimi uveljavljenimi metodami.