Nič ne razumem. Hkrati pa sem vedno zelo pazljiv ob teh "!ljudskih teorijah zarote". Citirajte mi člen, s katerim nam hoče EU to odvzeti, posredujte link do odredbe, povejte dobre in slabe strani, ker gotovo oboje obstaja....ne pa samo: Evropa nam hoče vzeti semena, vodo, samostojnost in kaj jaz vem kaj še. Skratka, ne imejte nas za neumne in tam toliko časa razlagajte, da bomo razumeli, za kaj gre. Ne pa samo nekaj na hitro spacanih stavkov, s katerimi hočete ljudi strašiti, da bi speljali vodo na svoj mlin...kjerkoli že ta stoji, a gotovo nekje je.

To ni teorija zarote, je le logična posledica odprtega trga in lobiranja korporacij.

Pravzaprav je izraz teorija zarote (pa jih imam rad, janez to ve ) zgrešen, ampak tule je napisan tak kup neumnosti, da moram reagirat.

Naj za začetek povem, da nise (še) prebral probelmatične semenske direktive (bom ob priliki), ampak kolegi ki delajo na semenarskem področju pravijo, da nova ureditev ne odstopa bistveno od stare, gre samo za posodobitev predpisa, ki je star 30 let.

Torej takole:

Seme (sorte) je seveda treba registrirati, da se ve kdo jo je naredil, kakšna je sorta in kaj zmore; po domače - da veš kaj kupiš. Ta ureditev področja obstaja že več kot 50 let.

Kaj pomeni da "satara semena niso registrirana"? Cel kup avtohtonih sort je vpisanih na sortno listo in se z njimi lepo in čisto legalno lahko trguje, če seveda izpolnjujejo fitosanitarne pogoje za promet. Kaj ti stisne sosed kot "najboljše seme" pa je vajina stvar in to nikogar ne zanima. Je bilo in bo tudi naprej tako. Kako dolgo še pa ne vem ...
Neregistrirana semena (kaj to pomeni sicer ne vem, predpostavljam pa da to pomeni tisto sosedovo "najboljše seme") - najbrž so to mišljene sorte ki niso vpisane na sortno listo - se seveda lahko uporablja, ne smejo pa biti v prometu, kar je normalno, če želimo vsaj približno urejen trg. Že zdaj imaš cel kup pritožb (upravičenih in manj upravičenih) da ni zraslo to kar je narisano na vrečki ....

Zdaj pa pridemo na področje TZ(tm); kaj za vrga pomeni gnojilo kot aktivator kaljenja? Meni iz nekaj desetletne prakse iz kmetijstva (odrasel sem na kmetiji in služba je povezana s kmetijstvom) do dandanes to ni znano. Sem pa slišal/bral podobne zgodbice v povezavi z GSO. O tem pa ne vem dovolj, da bi lahko zadevo komentiral. V praksi tega nisem videl (še). Obstaja pa nekaj podobnega pri gojenju metuljnic (predvsem soje - ne GSO variante), ko moraš seme ali zemljo "inokulirati" s simbiotskimi bakterijami, če na tej površini že dolgo ni rasla ta metuljnica. Seme sicer vzklije, vendar rastlina propade, ker nima dovolj hranil - dušika iz zraka za katerega poskrbijo omenjene bakterije.

Večina sodobnih (in tudi starih) hibridov je še kako plodnih (če govorimo o hibridih in ne o GSO), le da pride v naslednji generaciji do cepljenja starševskih linij in se izgubi učinek heterozisa (učinek občutnega pvečanja kvalitete in količine pridelane mase v gneraciji po križanju čistih starševskih linij). v praksi to izgleda tako, da je posevek naslednje genracije neenakomeren, različnih morfoloških značilnosti in količisko niha. Zato se hibridno seme kupuje vsako leto sproti. Zaenkrat (še) povečanje pridelka odtehta strošek semena. Tudi to je praksa stara praktično 50 let, od časov zelene revolucije.
Naj bi pa menda obstajale sorte GSO rastlin, ki naj bi imele vgrajen gen t.i. terminator, ki prepreči kaljenje semena. Ampak spet, o tem sem bral, v praksi hvala bogu teg še nisem videl.

Tole glede monopola multinacionalk na področju hrane, kemije in farmacije pa moti tudi mene ...

Najbrž je izredno težko premagati cele čete Monsantovih odvetnikov. Sodnika kupijo usput ali pa zagrozijo, da bo njegovega sina povozil kombajn pred domačo hišo.

Vse te direktive in prilagojeni zakoni so milorečeno ogabni, povzročajo mi odpor  do državnih in evropskih inštitucij. Prisegam, da bom kolikor se le da goljufal, delal na črno, sadil prepovedane rastline in ko bom imel kmetijo, bo vse na črno!

In tole nima posebne veze s "problematično" direktivo. Še enkrat, direktiva predpisuje pogoje in načine za delo s certificiranim semenskim blagom. Kaj delaš ti s svojim semenom, je še vedno (zaenkrat) tvoja stvar, ne smeš pa ga dat v promet kot semensko blago. To pa upam da je jasno in razumljivo.

Zgodba iz članka pa je bolj ko ne problematika GSO. Ki je tudi seveda semensko blago, ampak je tu problem mnogo mnogo globlji ...

Aja, še malnkostni podatek; da se pride do ene uporabne sorte pri pšenici recimo je potrebno minimalno 10 let (če imaš srečo), raje pa 15 - 20 let. Jasno da firme ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem želijo ta denar nazaj, pa še malo čez. Samo v razmislek ....